Administracija Donalda Trumpa sprožila vojaško posredovanje v Venezueli in povzročila notranje nerede
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v začetku leta 2026 sprožila obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev predsednika Nicolása Madura in napoved neomejenega upravljanja države ter njenih naftnih zalog s strani ZDA. Predsednik Trump se je v petek v Beli hiši sestal z vodilnimi predstavniki naftnih podjetij, kot sta Exxon in Chevron, da bi razpravljali o obnovi venezuelske energetske infrastrukture in znižanju cen nafte za ameriške potrošnike. Vojaška prisotnost ZDA v Latinski Ameriki se je drastično povečala, kar po mnenju strokovnjakov resno obremenjuje ameriške oborožene sile, ki so hkrati aktivne še v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Aziji. Na domačih tleh se Združene države Amerike soočajo z množičnimi protesti in politično krizo po usodni strelski smrti 37-letne Američanke Renee Nicole Good v Minneapolisu, ki jo je ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Trumpova administracija je žrtev označila za domačo teroristko, kar je sprožilo val demonstracij v večjih mestih, vključno s Portlandom in Philadelphiom. Kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo na vse večji avtoritarizem Bele hiše, ki naj bi z uporabo represivnih organov in ustavljanjem zveznega financiranja kaznovala zvezne države pod vodstvom demokratov, kot so Minnesota, Kalifornija in New York. Mednarodna skupnost je do dejanj Washingtona izjemno kritična, saj Trump odkrito zavrača mednarodno pravo in grozi z novimi ozemeljskimi apetiti, vključno s priključitvijo Grenlandije in morebitnim posredovanjem na Kubi. Danski politiki so Trumpove grožnje glede Grenlandije označili za najbolj nelegitimen poskus prisvojitve ozemlja v sodobni zgodovini. Hkrati se krepijo notranji spori znotraj republikanske stranke, saj Trumpovi javni napadi na lastne senatorje, ki so nasprotovali vojni v Venezueli, ogrožajo večino v senatu pred prihajajočimi vmesnimi volitvami.